- sam-pṛíc
- सम्पृच्
Indonesian dictionary. 2014.
sam-pṛíc
Look at other dictionaries:
sam-pṛic — सम्पृच् … Indonesian dictionary
ca — ab·a·ca; aba·ca·te; aba·ca·xi; ab·di·ca·ble; ab·di·ca·tion; ab·di·ca·tor; ab·ra·ca·dab·ra; ac·ca; ac·ciac·ca·tu·ra; ace·ti·fi·ca·tion; acid·i·fi·ca·tion; ac·ro·tho·rac·i·ca; ac·ti·fi·ca·tion; ad·ju·di·ca·taire; ad·ju·di·ca·tio; ad·ju·di·ca·tion;… … English syllables
o — abi·o·log·i·cal; ab·o·li·tion; ab·o·li·tion·ary; ab·o·li·tion·dom; ab·o·li·tion·ism; ab·o·li·tion·ist; ab·o·li·tion·ize; ab·o·ma·sal; ab·o·ma·sum; ac·an·thol·o·gy; ac·an·thop·o·dous; acar·i·dol·o·gist; ac·a·ri·nol·o·gy; acar·i·o·sis;… … English syllables
okó — očésa s, v pomenu parni organ vida mn. očí ž (ọ̑ ẹ̑) 1. čutilo za vid: primerjati človeško oko z očmi žuželk; oko in uho / oči ga bolijo; brisati si, drgniti, meti si oči; z roko si zasloniti oči pred svetlobo; zavezati komu oči; iz oči tečejo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
govoríti — ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ȋ í) 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
er — er·i·an·thus; er·ic; er·i·ca; er·i·ca·ce·ae; er·i·cad; er·i·ca·les; er·i·ce·tal; er·i·ce·tic·o·lous; er·i·coid; er·i·co·phyte; erig·er·on; er·i·glos·sa; er·ik·ite; er·i·na·ceous; er·i·na·ceus; er·in·ite; er·i·nose; er·i·o·bot·rya;… … English syllables
naspróten — tna o prid. (ọ̑) 1. ki je, se nahaja tako, da glede na izhodišče na drugem koncu, strani omejuje vmesni prostor: priplavati na nasprotni breg; z nasprotnega hriba so prihajali glasovi; slika visi na nasprotni steni; odšel je skozi nasprotna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
štírje — štíri i štev., tož. štíri (í) 1. izraža število štiri [4] a) v samostalniški rabi: dvakrat dve je štiri; od desetih so ostali samo štirje; bil je sam proti štirim / ura je štiri; vstajati ob štirih zjutraj 4h; čakati od štirih do petih (popoldne) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
začéti — čnèm dov., začél; nam. začét in začèt (ẹ ȅ) 1. izraža začetek opravljanja kakega dela, kake dejavnosti a) z nedoločnikom: začeti delati, govoriti, peti; začeti korakati, plesati; preštevati so jih začeli od leve proti desni / začeti hoditi v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
